Znamenje križa.

(poljubna pesem)

Molitev (PGSi 2019):

Gospod, bodi mi trener, vodja, zdravnik in učitelj življenja.
Bodi del naše ekipe, pravični sodnik in prijatelj.
Ti me razumeš in ceniš moje sposobnosti.
Darujem ti svoje življenje.
Pomagaj mi, danes in vedno. Amen.

Začetna dinamika/aktivnost: Postavite se v dve vrsti in drug drugega trdno primite za roke. Prostovoljec naj se uleže na roke in se prepusti, da ga skupina po rokah prenese do konca vrste. To naj poskusi več prostovoljcev.

Preberemo:
Pripravljamo se na Mednarodne salezijanske igre mladih (PGSi 2019), ki bodo v Ljubljani v začetku maja. V času priprave želimo z rednimi treningi izboljšati fizične sposobnosti, da bi bili tako najbolje pripravljeni za prihajajoče tekme. Te igre pa ne bodo le skupek tekem, ampak tudi priložnost za nova poznanstva, spoznavanje drugačnosti, kultur in povezovanje. Da ne bo bomo na in v igrah videli le boja in tekmovanja, je prav, da se znamo tudi ustaviti in umiriti.

Tako je, prav ste slišali, umiriti se. Potrebna je tišina, umirjenost, zbranost in mir, A ne le mir na zunaj, ampak mir v nas samih, v naših srcih. Vsak dan lahko spremljamo, kako blizu nas divjajo vojne in razprtije. Da, nemir prinaša nasilje in neslogo. V takšnem stanju ne obstane družba in nobena skupina. Za mir pa se je treba potruditi. Najprej je potrebno priznati, da nismo edini na svetu, da nismo najboljši in si priznati meje. Taka drža nam pomaga, da ostanemo mirni in sprejemamo drug drugega ter se učimo sprejeti poraz, včasih celo kakšno krivico. Don Bosko pravi: »Nič ne velja naglica, nič ne veljajo trenutne odločitve. Nenehno je treba biti potrpežljiv, to je stanovitna in vztrajna priprava na napor«.[1]

Poslušajmo kako je znal Jezus pomiriti besnenje viharja in zakaj je nastal nemir v učencih:

(Mr 4,35-41)
Ko se je tisti dan zvečerilo, jim je rekel: »Prepeljimo se na drugo stran!« Ko so odslovili množico, so ga vzeli v čoln, kakor je bil. Tudi drugi čolni so pluli z njim. Nastal je velik vihar in valovi so pljuskali v čoln, tako da je bil že poln vode. On pa je bil na krmi in je spal na blazini. Zbudili so ga in mu rekli: »Učitelj, ti ni mar, da smo izgubljeni?« In vstal je, zapretil vetru in rekel jezeru: »Utihni! Molči!« In veter se je polegel in nastala je globoka tišina. Njim pa je rekel: »Kaj ste strahopetni? Ali še nimate vere?« Prevzel jih je velik strah in spraševali so se: »Kdo neki je ta, da sta mu pokorna celo veter in jezero?«

Učence postane strah, ko vidijo, da ne zmorejo premagati situacije. Borili so se z valovi, a ti so jih premagovali in jih začeli zalivati ter ogrožati. V tistem nemirnem trenutku so  Jezusa prosili pomoči. Jezus ostane miren in se čudi njihovi neveri, njihovemu strahu in paniki. Ustrašijo se sami zase, kako bodo premagali ta boj in kdo bo zmagal. Njihov učitelj pa spi in ga ne vznemiri ne viharno morje ne njihovo vpitje. Z »besedo« razreši ta nemir in tekma je končana.

Papež Benedikt pravi: »Šport, ki želi imeti popoln pomen za tiste, ki ga prakticirajo, mora biti vedno v službi osebe. Ogroženo torej ni le spoštovanje pravil, temveč vizija človeka, človeka, ki se ukvarja s športom in ki hkrati potrebuje izobraževanje, duhovnost in vrednote. Pravzaprav je šport izobraževalna in kulturna dobrina, ki je sposobna razkriti človeka sebi in ga približati razumevanju globoke vrednosti njegovega življenja«. [2]

Zavetnik letošnjih salezijanskih športnih iger, božji služabnik Andrej Majcen je zelo dobro razumel Jezusove besede »mir vam bodi«. Povsod kjer je bil, je prinašal mir, nič ga ni razburilo in ni kazal vznemirjanj tudi, ko je imel preizkušnje. Pomenljiv je dogodek med kratko vojno (za osamosvojitev Slovenije) julija leta 1991, ko so nad Ljubljano švigala letala in bombardirala mesto. Ljudje so se skrivali pod zemljo v bunkerjih, Andrej pa se je sprehajal okoli cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku. Kljub pozivom, da zunaj preti nevarnost, je ostal miren in zaupal v Marijino varstvo rekoč: »22 let sem bil v Vietnamu, ko so padale bombe: raztrosili smo svetinjice Marije Pomočnice in nikoli ni bilo nič hudega«. Tako je Andrej večkrat uresničeval rek Janeza Boska: »Zaupajte Mariji Pomočnici, pa boste videli kaj so čudeži«.

Pogovor:

Vzemite si nekaj časa in se pogovorite o kakšnem izmed naslednjih vprašanj.

  1. Zakaj se sploh trudimo za mir?
  2. Kako mi v skupini skrbimo za »fair play«?
  3. Kdo/kaj nas v skupini pomiri, ko postanemo nemirni?
  4. Kako znamo sprejeti poraz/kako se znamo veseliti zmage?
  5. Kako si ti prizadevaš za mir na svetu?
  6. Kako lahko še bolj gradimo mir in slogo med seboj?
  7. Povabimo k temu delu tudi Boga? Ali samo takrat, ko »se že utapljamo«?  

Molitev:

Bog na nas gleda s svojo previdnostjo in skrbi za nas. Ne zapusti tistega, ki ga kliče in se k njemu zateka. Ni nikogar, ki ga on ne bi slišal in uslišal njegove iskrene prošnje:

(Ps 91,11-13)

Zakaj svojim angelom bo zate zapovedal,
naj te varujejo na vseh tvojih potih.
Na rokah te bodo nosili,
da z nogo ne zadeneš ob kamen.
Čez leva in gada boš stopal,
poteptal boš mladega leva in morsko pošast.

(poljubna pesem)

Znamenje križa

Prenesi katehezo (Word)

[1] MB XII, 257

[2] Uno sport che voglia avere un senso pieno per chi lo pratica deve essere sempre a servizio della persona. La posta in gioco allora non è solo il rispetto delle regole, ma la visione dell’uomo, dell’uomo che fa sport e che, al tempo stesso, ha bisogno di educazione, di spiritualità e di valori trascendenti. Lo sport infatti è un bene educativo e culturale, capace di rivelare l’uomo a se stesso ed avvicinarlo a comprendere il valore profondo della sua vita. Papež Benedikt XVI. Lunedì, 17 dicembre 2012