Valdocco – don Boskov kraj zbiranja mladih je bil srce tudi tokratnih mednarodnih salezijanskih iger mladih. Preprost šotor s tem imenom je nudil zavetje mladim športnikom in prostovoljcem, ki so se tam družili v prostem času.
Šotor, v katerem se je skrivalo pravo bogastvo namiznih in družabnih iger, miselnih izzivov in izzivov za fizične spretnosti. Mladi so se lahko pomerili v badmintonu, namiznem nogometu ter oktanogometu. Posebno zanimiva so bila tekmovanja v postavljanju rekorda v hoji po rokah, napeti vrvi, skakanju z žogami skakalkami in mnogih drugih izzivih. Trenirali so tudi svoje možgane pri raznih oblikah igre Štiri v vrsto, sestavljanju likov in miselnih igrah.
Table znotraj šotora so se šibile pod listi informacij o rezultatih, avtobusnih voznih redih, urniki in vseh drugih spremembah. Najbolj opazna je bila tabla, ki je bila namenjena sporočilom. Še prvi dan popolnoma bela površina, ki je imela obrise zastav držav udeležencev, je postala pisana površina barv s sporočili mladih, ki so s svojimi omrežnimi kontakti zapolnili prav vsak kotiček.
Tekom dneva se je po prostoru razlegala glasba, mladi pa so plesali in peli. Prisluhnili so lahko mini stand-upu, se preizkusili v cirkuških akrobacijah skupine Fuskabo, odpravili so se na pot preživetja s skavti ter se pozibavali v ritmih mlade skupine FZL.
Valdocco je tekom iger predstavljal varno zavetje povezanosti in stičišče različnosti, v katerem se je športna tekmovalnost mladih spreminjala v prijateljske vezi, mladostne simpatije in odprtost za Presežno.